ZAČETKI KULTURNE DEJAVNOSTI

Začetki kulture na Hrušici segajo v leto 1930. Med tem letom in letom 1941 so na Hrušici delovali Kulturno, prosvetno, telovadno in športno društvo Orel, Telovadno gimnastično društvo Sokol, godba na pihala Planika, pevsko društvo Golica, tamburaški orkester in gasilsko društvo.

Društvo Orel, v katerem je delovala dramska sekcija, smučarsko-gimnastična sekcija in otroški vrtec, je imelo svoje prostore v prosvetnem domu Na Klancu. Člani so bili katoliško usmerjeni in so se med seboj pozdravljali z 'Bog živi!'.

Društvo Sokol je izvajalo dramske prireditve, ki so jih uprizarjali v telovadnici z odrom v gostilni Pri Ocepku, ki jo je lastnik skupaj s stranskimi prostori zgradil za društvene potrebe. S telovadbo so se udejstvovali skupaj z jeseniškim Sokolom. Gojili so smučanje in prirejali vsakoletna tekmovanja v smučanju in smučarskih skokih. Člani so se med seboj pozdravljali z 'Zdravo!', številčno pa so bili močnejši od Orlov.

Pevsko društvo je štelo med 20 in 30 člani, vadbeni prostor pa so imeli v kleti gasilskega doma. Članstvo se ni vezalo na politično pripadnost, nekateri člani in njihovi družinski člani pa so se udejstvovali v dramski skupini pri Sokolih, igre so prirejali pri Ocepku, tam pa so se odvijale tudi vsa vaške veselice.

Tamburaški orkester je štel 15 do 20 članov, a je kmalu prenehal delovati, saj ni imel dovolj sredstev in lastnih prostorov za vadbo. Leta 1929 so vaščani iz razpuščenega orkestra sestavili svojo godbo in jo poimenovali Planika. Kljub temu, da ni imela svojih prostorov in se je bila primorana seliti iz enega konca v drugega, je vztrajala do začetka 2. svetovne vojne, tako kot ostala društva. Vojna je prekinila tok kulturnih dogajanj v kraju.

(Povzeto: Zdenka Tahir Torkar, Hrušica, Zgodovinsko domoznanski oris naselja pri Jesenicah, Jesenice, 2006, stran 40 – 42)

ŠPORTNA DEJAVNOST

Športno društvo Železničar je imel tri nogometna moštva: pionirje, mladince in člane. Udeleževali so se poletnih iger v nogometu. Na razvoj nogometa je vplival prodor nogometa na Jesenice. Nogometno igrišče so si pripravili v nekdanji kotanji pod naseljem Republika, ki so jo med gradnjo predora zasuli, tam med prvo svetovno vojno postavili barake, po vojni pa jih podrli. Tako so dobili precej raven teren za nogometno udejstvovanje.

Kot smučarji so se udeleževali velikih železničarskih tekem, Smučali so na Belem polju, za Vilo, za Voglom in na Mlakah. Skakalnice so bile v Palčičevi in Skumavčevi jami (kasneje Maznkova jama). Pri hišah so balinali in zbijali kozo. Otroci so se sankali, možnosti za to je bilo več kot dovolj.

(Povzeto: Zdenka Tahir Torkar, Hrušica, Zgodovinsko domoznanski oris naselja pri Jesenicah, Jesenice, 2006, stran 42, 43)

KULTURNO ŠPORTNO GIBANJE PO 2. SVETOVNI VOJNI

Leta 1945 se je po zaslugi Francija Rihtaršiča obnovilo delovanje godbe. Ta jo je vodil do konca leta 1956, ko je kapelništvo prevzel Štefan Preželj. Godba je imela 20 članov in kot taka se je leta 1948 priključila gasilcem. Leta 1952 se je kot godbeni odsek vključila v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Hrušica. Kulturne dejavnosti so se do leta 1962 odvijala v dvorani pri Ocepku.

V tem času se je dogajala tudi gradnja kulturnega doma na Placu. Dom stoji na prostoru nekdanjega železniškega skladišča, ki pa ga je po koncu 2. svetovne vojne uporabljala JA kot konjski hlev svoje bližnje karavle. Ko so ga leta 1947 izpraznili, je direkcija državnih železnic objekt s pripadajočim zemljiščem brezplačno prenesla na Kulturno umetniško društvo Ivan Krivec, ki je do tedaj deloval v Ocepkovi gostilni. Do leta 1951 je društveni gradbeni odbor izpeljal prvo obnovo objekta in nastala je dvorana z garderobo. Na predlog Zveze Svobod in prosvetnih društev se je društvo Ivan Krivec priključilo Svobodi in nastalo je Delavsko prosvetno društvo Svoboda Hrušica.

V tistem času sta bili v društvu najbolj aktivni dramska sekcija in godba na pihala. Zaradi vse večjega interesa krajanov po udejstvovanju v društvu, je upravni odbor društva ustanovil devetčlanski odbor za izgradnjo novega doma. Razen strokovnih del je gradnja potekala s prostovoljnim delom. Kmetje oz. lastniki gozdov so prispevali mnogo lesa, vložena so bila društvena sredstva, nekaj pa je prispevala Občina Jesenice. Dom so gradili tako, da so posamezne dele takoj dali v uporabo.

Sprva imenovan družbeni dom je bil svojemu namenu izročen 4. avgusta 1962 ob občinskem prazniku in ob počastitvi 20 letnice streljanja talcev na Belem polju. Razvit je bil društveni prapor, najbolj aktivnim članom pa so bila podeljena priznanja. V začetku sta bili v njem urejeni velika dvorana z odrom in mala dvorana.

Tedaj je DPD Svoboda imela 200 članov, od tega 150 aktivnih. Društvo je obsegalo:

- številno dramsko sekcijo,

- 35-članski mešani pevski zbor,

- 45-člansko godbo na pihala,

- mladinsko folklorno skupino,

- 15 članski godalni orkester,

- lutkovno gledališče in

- zabavni ansambel.

Domače predstave v kulturnem domu so se vrstile vsak mesec in ob krajevnih, občinskih in državnih praznikih. Društvo se je v sedemdesetih letih 20. stoletja precej širilo. Dramska sekcija je oblikovala pionirsko in mladinsko dramsko skupino. Godba na pihala je imela v letu 1973 kar 26 promenadnih koncertov. Spet je bila ustanovljena lutkovna sekcija.

(Povzeto: Zdenka Tahir Torkar, Hrušica, Zgodovinsko domoznanski oris naselja pri Jesenicah, Jesenice, 2006, stran 50 – 52)

KONTAKT

Kulturno športno društvo Hrušica
Hrušica 55a
4276 Hrušica
Tel: 040 545 848
ksd.hrusica@gmail.com
Matična številka: 5106753000
Davčna številka: SI51661101